Spoznajte predavatelje (maj 2022)

Je državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov in namestnik informacijske pooblaščenke, ukvarja pa se predvsem s področji zavarovanja osebnih podatkov, hrambe podatkov v elektronskih komunikacijah, biometrijo in neposrednim trženjem. Po izobrazbi je magister informacijsko upravljavskih ved. Opravljen ima tečaj in izpit za vodilnega presojevalca za standard ISO/IEC 27001:2005.

Boštjan Koritnik, rojen 15. junija 1979, je leta 2005 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik.
Že med in po koncu šolanja je bil honorarni sodelavec gospodarske redakcije časnika Delo, v obdobju 2006–2010 pa je opravljal različna dela v družbi GV Založba, kjer se je izkazal kot novinar oziroma urednik Pravne prakse ter hišni pravnik, v letih 2010–2013 pa tudi kot direktor in odgovorni urednik. Po pripojitvi družbe podjetju Ius Software je bil v tej družbi do začetka leta 2015 (so)direktor in odgovorni urednik.
Od leta 2015 je bil zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani kot asistent (kar je še vedno) in tajnik. Poleg tega je bil od leta 2016 direktor Založbe Pravne fakultete ter strokovni direktor in družbenik start-up družbe Audibook. Sodeloval je s tremi kripto podjetji, kot pravnik in soustanovitelj, bil pa je tudi direktor projekta GLEDOS (Global Education System). Sodeloval je pri številnih raziskavah – tudi za Evropsko komisijo in različna ministrstva –, pravnih mnenjih in drugih strokovnih besedilih (237 zapisov v sistemu Cobiss) ter predaval doma in v tujini o tehnologiji veriženja blokov (blockchain) in podjetništvu. Že vse od leta 2008 opravlja različne vloge v društvih: je generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS), blagajnik Zveze društev za gospodarsko pravo in predsednik Društva za športno pravo. Opravljal je tudi funkciji podpredsednika Lions kluba Tivoli Ljubljana in predsednika pritožbenega razsodišča košarkarske lige ABA. V letu 2019 je prejel posebno priznanje rektorja Univerze v Ljubljani za strokovne delavce in priznanje – skupaj s še dvema kolegoma – Pravnik leta 2019, ki ga podeljuje ZDPS.
Že 15. leto je strokovni urednik najstarejše slovenske pravne znanstvene revije Pravnik, je pa tudi urednik znanstvene revije Javna uprava in član uredniškega odbora pravne strokovne elektronske revije TFL Glasnik.

Zadnja tri leta se na Ministrstvu za javno upravo ukvarja z razvojem elektronskih storitev za državljane (portal eUprava) ter vodi projekt »Prenova informacijskega sistema za podporo upravnemu poslovanju«, s katerim država prenavlja temeljni dokumentni sistem 130 državnih organov. Sodelovala je tudi pri pripravi nove Uredbe o upravnem poslovanju. Svojo strokovno pot je začela na področju razvoja dokumentnih sistemov. 10 let je v enem izmed vodilnih IT podjetij v Sloveniji opravljala naloge razvoja dokumentih sistemov in projekte uvedbe informacijskih rešitev za podporo delu z dokumentarnim gradivom na številnih državnih organih (od državnega zbora, vlade, ministrstev, do UE, lokalnih skupnosti in javnih zavodov). Kot načelnica upravne enote je vodila najzahtevnejše upravne postopke in sooblikovala rešitve, ki so pripomogle k kakovostnejšemu delu vseh upravnih enot. V vlogi poslanke Državnega zbora je spoznala tudi celoten zakonodajni postopek in bila aktivna zlasti na področju notranjih zadev, javne uprave in lokalne samouprave.

Marjan Antončič je svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti ter predsednik Slovenskega združenja za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja. Pred vstopom na podjetniško pot je delal na področju informatike in telekomunikacij na MNZ, kjer je v okviru priprav na osamosvojitev Slovenije oblikoval in nato več kot deset let vodil Center za zaščito podatkov.
Sodeloval je pri pripravi in implementiranju predpisov s področja varstva osebnih in tajnih podatkov, elektronskega poslovanja, elektronskih komunikacij ter dolgoročnega ohranjanja gradiv v digitalni obliki. V procesih pridruževanja Slovenije EU in Zvezi NATO je aktivno sodeloval pri harmonizaciji slovenske normativne ureditve varstva osebnih in tajnih podatkov z zahtevami obeh zvez. Zadnja leta osebam javnega in zasebnega sektorja svetuje na področju digitalne transformacije, elektronske identifikacije in storitev zaupanja, e-hrambe gradiv ter informacijske varnosti.

Matic Mermolja je UI/UX dizajner, ki povezuje izkušnje Front-End razvoja in sodobno razmišljanje ter se v okviru problemov digitalne identitete osredotoča na uporabnika. Skupaj z ekipo strokovnjakov na področju digitalne identitete in oddaljenega podpisa spreminja kompleksne probleme v enostavne in razumljive uporabniške izkušnje.

Nada Čibej, magistrica zgodovinskih znanosti, arhivska svetnica, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper. Od leta 2004 aktivno sodeluje pri oblikovanju slovenske arhivske zakonodaje, med leti 2009-2011 je bila članica skupine za pripravo osnutka novele ZVDAGA, 2013 pa s strani pristojnega ministra imenovana za predsednico komisije za pripravo novele ZVDAGA. Po sprejetju ZVDAGA je bila med leti 2014-2017 imenovana kot predsednica skupine za pripravo podzakonskih aktov (UVDAG in Pravilnika o določitvi nadomestila stroškov uporabe, reproduciranja, restavriranja arhivskega gradiva). Leta 2017 je postala podpredsednica komisije za strokovne izpite za arhivsko dejavnost in pokriva področje arhivske zakonodaje. Od leta 2005 je imenovana kot predstavnica arhivov in stalna članica Slovenskega instituta za standardizacijo, tehničnega odbora (TC)/ Informatika, dokumentacija in splošna terminologija (IDT), od leta 2007 pa je tudi članica Strokovnega sveta SIST za področje elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij.
S strokovnimi in znanstvenimi prispevki s področja arhivistike, zakonodaje, standardizacije in informacijskih tehnologij sodeluje na domačih in tujih posvetovanjih in simpozijih.

Nina Gostenčnik, magistrica zgodovinskih znanosti, arhivska svetovalka, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor. Od leta 2006 je zaposlena v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer je do leta 2021 skrbela za fonde in ustvarjalce s področja gospodarstva. Leta 2007 je opravila strokovni izpit na področju varstva arhivskega gradiva in pridobila strokovni naziv arhivistka, leta 2018 pa je izpolnila potrebne pogoje za pridobitev naziva arhivska svetovalka. Od leta 2021 je direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor. Njeno strokovno delo je obsegalo urejanje in popisovanje fondov s področja gospodarstva ter opravljanje strokovnega nadzora ter pripravo in izdajanje pisnih strokovnih navodil ustvarjalcem arhivskega gradiva s področja gospodarstva. Opravlja naloge vodje medarhivske strokovne skupine za področje gospodarstva in je aktivno sodelovala v projektu e-ARH.si, kjer sodeluje na področju standardizacije arhivskega dela in promocije projekta. S strokovnimi in znanstvenimi prispevki s področja arhivistike, zakonodaje in standardizacije sodeluje na domačih in tujih konferencah in simpozijih.

Izr. prof. dr. Peter Pavel Klasinc je doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Je vrhunski strokovnjak na področju arhivistike in dokumentologije. z arhivistiko se ukvarja že več kot 50 let. Ukvarja se tudi z arhivsko teorijo in prakso, informatiko, zgodovino, umetnostno zgodovino, heraldiko, veksilologijo in geneologijo. Peter Pavel Klasinc je znanstveni in arhivski svetnik ter nosilec mnogih slovenskih in tujih znanstveno-raziskovalnih projektov in predstojnik študijske smeri Arhivistika in dokumentologija. Je avtor okoli 500 objavljenih znanstvenih, raziskovalnih, študijskih in strokovno poljudnih del, poročil, ocen, z mnogimi objavami svojih strokovnih prispevkov v Rusiji, na Madžarskem, v Italiji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod.
V zadnjem času intenzivno raziskuje: relacije arhivskih znanosti, arhivske pomožne vede, zgodovino arhivske dejavnosti ter razvoj študija arhivistike  kot samostojne, akademske, multidisciplinarne in interdisciplinarne znanosti na vseh treh stopnjah bolonjskaga študija.

Dr. Tatjana Hajtnik je leta 1986 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, leta 1998 magistrirala na univerzitetnem programu »Informacijsko upravljavske vede« na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, julija 2016 pa je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Deluje na področju informatike, kjer je svoje strokovne izkušnje nabirala tako v gospodarskih družbah, javnem sektorju kot tudi v državni upravi. Strokovno kariero je začela kot sistemski inženir na velikih računalniških sistemih in jo nadaljevala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot vodja informatike v OE Krško. V letih od 1999 do 2006 se je v državni upravi intenzivno ukvarjala s področjem informacijske varnosti in bila nosilka uvedbe sodobnih standardov s področja informacijske varnosti in upravljanja z informacijskimi tveganji v Centru Vlade za informatiko in širše v državni upravi.
Z oktobrom leta 2006 je prevzela vodenje Sektorja za elektronske arhive in računalniško podporo v Arhivu RS, kjer se poleg skrbi za vzdrževanje in razvoj informacijskega sistema Arhiva RS intenzivno ukvarja s področjem elektronske hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva. Vzpostavila je metodologijo in vodi postopke certificiranja opreme in storitev skladno s predpisi ter sodeluje pri presoji notranjih pravil za zajem in hrambo elektronskih dokumentov.
Je nosilka razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si, ki se vzpostavlja za vse slovenske javne arhive. Sodeluje tudi pri spremembah nacionalnih predpisov na področju elektronske hrambe.
Habilitirana je kot docentka arhivistike na vseh treh stopnjah arhivistike (arhivistike - prva stopnja, arhivistike in dokumentologije - druga stopnja  in arhivske znanosti - tretja stopnja) na Alma Mater Europaea – ECM. Redno izvaja, tako doma kot v tujini, strokovna predavanja s področja elektronske hrambe ter piše in objavlja strokovne članke s tega področja. Tako je od leta 2006, odkar se profesionalno ukvarja s področjem e-hrambe in e-arhiviranja, izvedla več kot 150 samostojnih seminarjev in nastopov na konferencah tako doma kot v tujini.