Predavanja

bizBox EDI - varna izbira za eNaročanje

Digitalizacija z uvedbo eDokumentov za avtomatizirano izvajanje naročil, dobave in plačil predstavlja pomembne koristi za kupce in njihove dobavitelje. Z avtomatiziranim eNaročanjem se poceni in poenostavi poslovanje ter pospeši dostavo, odpravlja se ročno delo, procesi v preskrbovalnih verigah pa so standardizirani in sledljivi. Ena izmed prednosti eNaročanja je ravno v tem, da lahko podjetje uporabo in izmenjavo eDokumentov v procesih naročanja in dostave uvede postopoma, odvisno od svojih potreb ter zahtev partnerjev in zakonodaje. Pomembno je, da lahko podjetje prek izbranega EDI ponudnika poenoteno izvaja eNaročanje z vsemi partnerji v gospodarstvu, javni upravi doma in v tujini.

Digitalna transformacija v arhivski teoriji in praksi

Digitalna transformacija sodobne družbe se posredno in neposredno odraža v arhivski teoriji in praksi, predvsem pa v pojavnih oblikah arhivskega gradiva ne oziraje se na to ali v klasični ali digitalni obliki.
Posebno pozornost posvečamo nesporno potrebnim strokovnim konzultacijam med arhivskimi službami pri ustvarjalcih (na kratko imenovani arhivi) in pristojnimi arhivi (Arhiv Republike Slovenije, pokrajinski ali zgodovinski arhivi).
Dejstvo je, da digitalna transformacija v pristojnih arhivih poteka že vrsto let, ko so se arhivi odločili, da bodo digitalizirali svoje arhivsko gradivo zaradi varnosti in uporabe (dostop).
S stališča arhivske teorije in prakse proces digitalizacije predstavlja vse aktivnosti, ki so povezane z upravljanjem z arhivskim in dokumentarnim gradivom, vendar samo in izključno v digitalnem okolju.

eArchiving eHealth 2 – primer specifikacije za hrambo podatkov iz zdravstvenih registrov

Kam gremo na področju digitalizacije? (nacionalne strategije, povezave in projekti, …)

Digitalizacija globalno in na nivoju EU je postala izhodna strategija in pogoj okrevanja po pandemiji. Slovenija sledi tem trendom in spoznava, da je potrebno pametno in uporabnikom prilagojeno digitalno transformacijo aktivneje podpreti in jo postaviti v središče naših razvojnih strategij. V preteklem obdobju smo kljub dobrim osnovam in tradiciji nacionalno zanemarili digitalizacijo Slovenije – znotraj javne uprave smo jo degradirali na nivo direktorata, vodili smo jo s sektorskimi projekti in ne-ambicioznimi strategijami, odrekli smo se sodelovanju na večjih EU projektih ter vodilnemu mestu uvajanja novih tehnologij in regulativ na tem področju.
Korona pa je prinesla pozitivno spremembo in pokazala na naše dobre osnove in pomen digitalizacije za Slovenijo. Država, ob spodbudi EU, se je odzvala in umestila področje na strateški nivo ter se začela odzivati na zahteve okolja. Trenutno se izvaja več pomembnih aktivnosti, ki naj bi rezultirale veliko projektov in transformacij javnega sektorja, poslovnega okolja in dvig pomena digitalne družbe:

• NOO ali RRF projekti okrevanja – več kot 400 mio za Digitalizacijo
• Strateški svet za Digitalizacijo
• Ambiciozna Digitalna strategija Slovenije – Digitalna Slovenija 2030
• Pomen Digitalne koalicije Slovenije – Digitalna.si
• Programi ukrepov podpore digitalizacije gospodarstva
• Predsedovaje Slovenije EU – Dosjeji digitalne zakonodaje in Digitalni Showroom
• Dvig pomena Digitalizacije na državni ravni

Bodimo ambiciozni, vključujoči in agilni, ker bomo le na ta način lahko porabili denar namenjen digitalizaciji in naredili občuten korak naprej brez večjih pretresov.

Nove strateške usmeritve e-poslovanja v javni upravi na ravni EU in slovensko predsedovanje Svetu EU

Od naše vključitve v EU se ministri pristojni za razvoj e-poslovanja v javni upravi z deklaracijo zavežejo k svojim usmeritvam za razvoj tega področja na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Trenutno sta pravzaprav veljavni dve, ki sta bili sprejeti v okviru predsedovanja Svetu EU leta 2017 pod estonskim in leta 2020 pod nemškim predsedovanjem. Talinska ministrska deklaracija s cilji do leta 2023 povzema bistvene aktivnosti, ki jih prinaša EU regulativa. Lansko leto pa je bila sprejeta še Berlinska deklaracija (Berlin Declaration on Digital Society and Value-Based Digital Government), ki poudarja načela, ki jim je potrebno slediti pri skupnih prizadevanjih prehoda v digitalno družbo, tako na nacionalni ravni v državah članicah kot tudi na ravni Evropske komisije. Države poziva, da mora digitalna transformacija spoštovati temeljne pravice in demokratične vrednote. Potrebno je podpreti digitalno transformacijo države in družbe ter omogočiti participativnosti, digitalno vključenost ter digitalno pismenost. Ključno je tudi razvijanje ukrepov za večje zaupanje državljanov v storitve javne uprave in zagotavljanje informacijske varnosti. Pametne rešitve v javni upravi morajo biti razvite skupaj z uporabniki in osredotočene na njihove potrebe. Vzpodbujati je potrebno raziskovanje in koriščenje inovativnih tehnologij za izboljšanje digitalnih javnih storitev za uporabnike. Evropska komisija skupaj z državami članicami pripravlja tudi druge programe in aktivnosti, ki bodo predstavljene v prispevku.
Slovenija v okviru svojega predsedovanja v drugi polovici tega leta ne bo sprejemala nove deklaracije, bo pa pripravila neformalne dogodke, ki bodo poudarili pomen posameznikov, ki morajo biti v središču dogajanja digitalne transformacije.

Novosti na področju sredstev elektronske identifikacije

Priprava nacionalnega okvira za izdajanje sredstev elektronske identifikacije v okviru Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: Uredba eIDAS) sledi cilju poenotenja in poenostavitve okolja za elektronsko poslovanje, ki bi jasno in transparentno ter temu ustrezno pravno urejeno uredil okolje za vse deležnike. S tem bi bistveno povečali zaupanje v elektronsko poslovanje vseh deležnikov (ponudnikov, države, uporabnikov), kot osnovni pogoj za njegovo široko uvedbo in uporabo na nacionalni in čezmejni ravni.
Nova zakonodaja bo omogočila, da bomo s prihodnjim letom tudi v Sloveniji končno dobili elektronsko osebno izkaznico, ki bo del nove biometrične osebne izkaznice. Elektronska osebna izkaznica bo omogočala varno e-identifikacijo tako za javne kot tudi zasebne e-storitve. Že danes je možno svojo istovetnost izkazovati z mobilnimi napravami. Trenutno se za namene e-poslovanja v javni upravi uporablja rešitev t.i. smsPASS, v prihodnje pa bodo na voljo tudi druge sodobnejše rešitve, ki bodo uporabnikom za izkazovanje istovetnosti omogočale uporabo svojih mobilnih naprav.

PETZ – Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki – pomoč za obvladovanje tveganj pri dolgoročni e-hrambi

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) in pripadajoča UVDAG določata normativni okvir načina, organizacije, infrastrukture in izvedbe zajema in e-hrambe ter z njima povezane spremljevalne storitve. 4. septembra 2020 pa je bil v Uradnem listu RS objavljen še Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki, ki je stopil v veljavo 19. septembra 2020. Tako kot predhodne različice pravilnik opredeljuje ključne poslovne, organizacijske in tehnološke zahteve za izpolnjevanje ZVDAGA in UVDAG ter s tem bistveno pripomore k obvladovanju tveganj, s katerimi se soočamo pri skrbi za dolgoročno ohranjanje digitalnih zapisov. V predstavitvi bodo poleg ključnih novosti, ki jih prinaša pravilnik, predstavljeni tudi spremljajoči dokumenti, namenjeni čimbolj transparentnemu izvajanju postopkov potrjevanja notranjih pravil in certifikacij strojne in programske opreme ter storitev.

Predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov

Uporaba e-računov je v slovenski pravni red vpeljana z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 59/10), ki je začel veljati 7. 8. 2010. Na podlagi 26. člena omenjenega zakona je bila pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) vzpostavljena enotna vstopna oziroma izstopna točka, prek katere neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov (državni organi, občine, javni zavodi, javne agencije, javni skladi, …) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki) pošiljajo ali prejemajo e-račune. S tem je Republika Slovenija postala ena izmed prvih držav članic Evropske unije, ki so vpeljale poslovanje z e-računi.
Na območju Republike Slovenije se uporablja standard e-SLOG, ki je enotna standardizirana oblika e-računa, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS).
Namen priprave predloga Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov je širitev prejemanja in izdajanja e-računov in drugih elektronskih dokumentov (v nadaljnjem besedilu: e-dokumenti) na vse gospodarske subjekte.
Predlog Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov ureja izmenjavo e-računov in drugih e-dokumentov ter vodenje Registra e-poslovanja. Izmenjava e-računov in e-dokumentov zajema vse procese, povezane z izdajo, posredovanjem in prejemom teh listin od izdajatelja do prejemnika oziroma plačnika, pri čemer imajo pomembno vlogo poslovni subjekti, ki ponujajo storitve izmenjave e-računov in e-dokumentov (v nadaljnjem besedilu: ponudniki e-poti), ki v ta namen uporabnikom teh storitev (izdajateljem in prejemnikom) zagotavljajo svojo informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo.
Zaradi zagotavljanja preglednosti poslovanja ponudnikov e-poti in kakovostne, varne, verodostojne in zanesljive izmenjave teh listin zakon ureja tudi Register e-poslovanja, v katerem se vodijo podatki o ponudnikih e-poti, prejemnikih in izdajateljih e-računov in e-dokumentov.
Predlog zakona ureja tudi postopek potrjevanja e-računa pri davčnem organu ter hrambo podatkov in e-računov.
Ker se prejemanje in izdajanje e-računov s tem zakonom širi tudi na vse gospodarske subjekte se bodo prihranki pri izdajanju, pošiljanju in hrambi e-računov še povečali.
Zniževanje stroškov gospodarstva in prihranki gospodarskih subjektov lahko pozitivno prispevajo k povečanju investicijske aktivnosti gospodarstva in k povečanju plač za zaposlene ter k ohranitvi ali odpiranju novih delovnih mest in posledično k reševanju problematike nezaposlenosti v Republiki Sloveniji.

Predstavitev novega predloga ZVOP-2

Rekono kot ponudnik e-identitet ter storitev zaupanja v plačilnih, bančnih in ostalih storitvah

Za vas pripravljamo zanimivo zgodbo – kako rešitev Rekono iz dneva v dan pridobiva na uporabniški vrednosti in zakaj. Predstavili vam bomo celovit spekter rešitev ter storitev Rekono, vključno s primeri sektorskih zahtev, ki izhajajo iz finančnega (PSD2 in RTS-i, ZPlaSSIED in ZPPDFT-1) in zavarovalniškega sektorja ter ostalih gospodarskih družb.

S Halcomom v zanesljiv in enostaven digitalni svet

E-identiteta - sinonim za digitalizacijo poslovanja ali poziv k razmisleku o ravneh zanesljivosti? So res vse e-identitete dovolj varne? Ali Slovenija sledi digitalnim smernicam Evrope? Identifikacija in avtentikacija uporabnikov v slovenskem digitalnem okolju se razvijata na različnih področjih, z različnimi uporabniškimi izkušnjami in zahtevnostjo uporabe. Halcom ima odgovor, kako zagotoviti enostavnost poslovanja z najvišjo ravnjo zanesljivosti.

Uvajanje e-računov v gospodarskih subjektih v luči predloga zakona o izmenjavi e-računov

Predavanje osvetljuje trenutno stanje na področju uporabe elektronskih računov v Sloveniji ter katere korake je še potrebno narediti, da bo omogočena polna interoperabilnost pri poslovanju z e-računi med vsemi gospodarskimi subjekti.

Varno e-podpisovanje pri delu, doma ali na poti

Že več kot 20 let se srečujemo z elektronskim poslovanjem, vendar je šlo večinoma za zaprte sisteme, tehnologija je omogočala elektronsko poslovanje, glavna problema pa sta bila elektronska identiteta uporabnika ter digitalni podpis dokumenta, ki ga je moč neodvisno preveriti. V zadnjem letu je epidemija COVID še pospešila razvoj elektronskih storitev.
Zahtevam elektronskega poslovanja se pridružujeta tudi EU z Uredbo o elektronski identifikaciji (elektronska osebna izkaznica) in SLO z zakonom o debirokratizaciji, ki kot naslov za vročanje izenačuje elektronski naslov z naslovom stavbe. Spreminja se tudi ZUP, ki omogoča vročitev tudi na elektronski naslov po varni elektronski poti z dvofaznim ugotavljanjem istovetnosti, tako da organ geslo pošlje na kontaktno številko mobilnega telefona, ki je navedena v registru stalnega prebivalstva.
Navedene spremembe zakonodaje bodo v praksi pospešile uvedbo elektronskega poslovanja, saj 'priznavajo' tehnološke možnosti, ki jih imamo na razpolago.
Mikrografija je nadgradila sistem mSign, ki izpolnjuje vse zahteve sprememb zakonodaje. Sistem mSign uporabnikom omogoča enostavno digitalno podpisovanje dokumentov, ter varno distribucijo dokumentov med podpisniki. mSign omogoča uporabo poljubnih identifikacij uporabnika (KDP, potrdila v oblaku, 2FA), za vročanje dokumentov je zagotovljena varna elektronska pot z revizijsko sledjo. Sistem omogoča 'podpisovanje' na različnih napravah: telefonih, tablicah, računalniku. Spletni portal sistema mSign je mogoče uporabljati ročno, tako da vanj enostavno naložimo dokument, ki ga želimo podpisati in izberemo podpisnike, lahko pa ga uporabljamo z integracijo iz IT sistemov uporabnika.
Uporaba sistema mSign prinaša številne prednosti, med katerimi sta poglavitni nižanje stroškov (dokumentov ni potrebno tiskati in pošiljati po klasični pošti) in prihranek časa, saj vse postopek opravimo z nekaj kliki.

Varstvo osebnih podatkov pri uporabi biometrije

Na predavanju bodo predstavljene včasih zamolčane resnice o prednostih in slabostih biometrije, njenega vpliva na raven varstva osebnih podatkov, kakor tudi priložnosti in nevarnosti uvajanja biometrijskih ukrepov v luči varovanja temeljnih človekovih pravic.

Vladna strategija digitalne Slovenije

10.4.2021 je bil ustanovljen Strateški svet za digitalizacijo, posvetovalno telo predsednika vlade, ki mora v roku petih mesecev pripraviti okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva.

Naloge Sveta so:
- da za predsednika vlade v roku petih mesecev pripravi okvirni predlog potrebnih sistemskih sprememb za pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave;
- pripravlja mnenja k vprašanjem, pobudam ali predlogom, povezanim z digitalizacijo gospodarstva, javne uprave in družbe kot celote;
- za predsednika vlade pripravlja mnenja in predloge glede strategije razvoja umetne inteligence, kibernetske varnosti in ostalih področij delovnega področja sveta;
- spremljanje izvedbe strategij, načrtov in ukrepov na področju digitalizacije (Digitalna Slovenija, Strategija razvoja javne uprave, ...);
- spremljanje globalnega razvoja digitalnih tehnologij in priprava strateških usmeritev;
- predsedniku vlade predlaga konkretne ukrepe in pravne akte s področja digitalizacije.

Vzorčna notranja pravila – najlažji način do ureditve dokumentacije, GDPR zahtev in ustrezne informacijske varnosti

Zanesljiva e-identiteta v funkciji privzeto digitalnega poslovanja

Postopek, s katerim z zahtevano mero zanesljivosti ugotovimo in potrdimo, da je oseba, ki izkazuje določeno identiteto, dejansko oseba, ki ji je bila ta identiteta dodeljena, je ključnega pomena za uporabo nekvalificirane in kvalificirane storitve zaupanja, pridobitev sredstva e-identifikacije, skrbni pregled stranke (KYC) in za številne druge upravne in poslovne storitve, ki se nanašajo na identificirano fizično ali pravno osebo. Ker je vse več omenjenih storitev uporabnikom na voljo na daljavo, preko spleta, naraščajo potrebe po rešitvah, ki ponudnikom in uporabnikom omogočajo, da vse postopke identifikacije in avtentikacije za uporabo določene e-storitve ter uporabo dotične e-storitve izvedejo na daljavo. Zaradi zagotovitve ustrezne pravne varnosti takega načina e-poslovanja se pripravljajo nove ETSI tehnične specifikacije, spremembe Uredbe eIDAS, direktive o kibernetski varnosti in drugih predpisov, ki bodo postopke dokazovanja identitete za namene uporabe storitev zaupanja in pridobitve sredstev e-identifikacije uredili natančnejše in enotnejše.